Pobuda za prvi društveni izlet starih pičk je padla s strani predsednice Sonje, ki mi je nekega dne zaupala, da pri svojih častitljivih letih, še ni bila v Posočju. Ker je dolina Soče najbolj pravljičen kraj na svetu, je kaj takega seveda naravnost nezaslišano, zato bomo z našim prvim izletom, popravili to starodavno krivico.

Po tem ko sem v zadnjih mesecih prebrala vse brošure, na čudoviti spletni strani, ki jo je delila že predsednica v svojem prejšnjem prispevku, in ob namigu mladega mučenika Gašperja v komentarju, je nastal sledeč plan:

Kdaj ide ide idemo?

• v petek, 27. julija, gremo čim prej! Vsi ki smo leni po naravi, začnimo nabirat plus ure zdaj, da ne bo potem v petek jok na tipkovnici do treh popoldne.

Kdaj ide ide idemo domov?

• V nedeljo, 29. julija sledi vrnitev nazaj med vinske gorice prelepe Dolenjske.

Volan, žmigovc, troblja …

• Midva s Petrom greva s svojim avtom, ker po našem vikendu še malo ostaneva v teh logih in napadeva kak hrib ali dva.
• Ostali najbolje da kar začnete s pogajanji, kdo bo umaknil kettle, 6 parov smuči in 4 pare čevljev iz avta, da bo prostor za vse izletnike.

der Plan:

• Petek, 27. julij:
  • Čim prej se spokamo iz službe in krenemo na pot.
  • Najprej se ustavimo na Mostu na Soči na kavi, da pretegnemo svoje stare koščice in se ogrejemo za nadaljnje aktivnosti.
  • Če bomo zelo lačni, lahko gremo na kosilo, predlagam da si za kosilo privoščimo pravo tolminsko friko, ki jo bomo dobili tu nekje okrog, kjer že veva za en fajn kraj. Nadejam se, da so že kdaj srečali kakšnega vegana, in da bodo imeli tudi kaj za pod Sonjin zob. Če lakota še ne bo huda, se tu ustavimo kasneje.
  • Odpeljemo se do Tolminskih korit in uživamo v hladu in krasnih pogledih.
  • Ko končamo, gremo izropat kako trgovino in si nabavimo hrano za naslednja dva dni, da si bomo lahko v apartmaju skuhali kaj finega.
  • Nastanimo se v apartmaju Bor v Bovcu.

• Sobota, 28. julij:
  • Po zajtrku sledi kolesarski vzpon na Mangartsko sedlo, ki se ga udeležijo le najvitalnejši člani naše odprave. Kljub temu, da je do Mangartskega sedla iz Bovca samo 26 km, od tega le bornih 12 km vzpona, gremo debeli ljudje na sedlo raje z avtom in tam s pijačo in prigrizki počakamo suhe ljudi, ki bodo poganjali pedala. Seveda jih ne bomo vdani v usodo zdolgočaseno čakali, ampak si bomo čas krajšali z uživanjem v čudovitih pogledih na Julijske Alpe in vratolomne ovinke pod nami. Lahko bi padla celo kaka družabna igra!
  • Po povratku v Bovec, se odpeljemo v bližnji Kobarid, kjer nas čaka precej zanimivosti.
  • V Kobaridu obiščemo muzej 1. svetovne vojne. Odprt je vsak dan od 10.00 do 18.00.
  • Če bi se izšlo, bi jaz šla še v muzej sirarstva, ki je sicer odprt le od 10.00 do 12.00, nato pa od 16.00 do 18.00, ampak ta obisk bo najverjetneje odpadel.
  • Po muzejih si v okolici Kobarida ogledamo še italijansko kostnico, Napoleonov most, sotesko Soče in se sprehodimo do slapa Kozjak.
  • Tisti, ki ne bodo muzejsko razpoloženi, se lahko grejo v tem času kopat v Nadižo. Je najtoplejša od okoliških rek, eno izmed naravnih kopališč pa je pri Napoleonovem mostu, kjer je možno tudi parkirati.

• Nedelja 29. julij
  • Privoščimo si še zadnji zajtrk v Bovcu, izpraznimo apartma in poskusimo začet dan z malce adrenalina.
  • Rafting! To pomeni da Sonjo zapustimo za cca 2 uri (spust traja 1,5 h)

ali

• • Zipline! Sonja v tem primeru preživi 2,5 h v dolgočasni družbi sosedov od Nine in Čomota.
  • Po aktivnostih se odpeljemo proti Trenti, kjer bomo prehodili del Soške poti, ki sicer vodi od izvira Soče do Bovca. Na poti se ustavimo še v alpskem botaničnem vrtu Julijana in si ogledamo korita Soče.
  • Proti večeru se bova midva spravila poiskat nek kamp, ostali pa se boste odkolovratili domov. Žal vas pot ne bo vodila mimo Ravbarkomande.

To je plan, upam da se najde za vsakega nekaj, komentarji in predlogi so dobrodošli.

V pričakovanju zadnjega petka v mesecu vas lepo pozdravljam!