Spet november, spet naj naj naj mesec kar se tiče sejmovanja in dogajanja. Knjižni sejem in Liffe, itak!

No, letos Liffe izpuščam, zato še nimam analize letošnjih filmov, ki pa bo vseeno sledila, samo da se enkrat odvozičkam do APT-ja in tam zaplenim aktualno brošuro. Pregledovanje brošure na telefonu mi res ne gre, sploh pa ne s 6+ kg štruco v naročju.

Spet zabluzila. Torej, Liffu se letos izognem, knjižnemu sejmu pa upam da ne. Ampak kljub temu to ni prispevek o že znanem oh in sploh knjižnem sejmu (ta morda še sledi, ali pa tudi ne), ampak o sejmih drugod, o sejmih izven meja naše lepe kokoške, ki se jih ne bi branila obiskati. Seznam je tak bolj iz glave, kar pa je najbolje od vsega pa je to, da ti sejmi sploh niso tako daleč, tako da morda sploh niso tako neuresničljivi.

In kdo ve, mogoče se pa že spomladi pičke, njihovi mroži in mladiči, nabašemo v avto in krenemo na italijansko autostrado, kateremu izmed spodnjih sejmov naproti.

Sejem kreativnih idej Abilmente Vicenza, ki bo 12. in 13. marca v Vicenzi, lepem mestecu na pol poti med Benetkami in Verono. Verjamem, da bi se po obisku tega sejma domov vrnili polni novih idej za domače ustvarjanje, saj sejem pokriva vse, od šivanja, ustvarjanja iz papirja, kaligrafije in še in še. Tale je kar pri vrhu mojih sejemskih želja.

Cvetlični sejem Ortogiardino, ki se bo zgodil med 7. in 15. marcem na Pordenonskem sejmišču je paša za oči in poguba za denarnico vseh ljubiteljev cvetja in takšnih ali drugačnih rastlin. Sicer se zavedam, da mi gojenje okrasnih rastlin res ne gre, čeprav so mi zelo zelo zelo všeč in čeprav vem, da je velik delež okrasnih rastlin strupen za mačke, bi z veseljem šla na ta sejem in domov privlekla lonec ali dva, ali pa pest čebulic, ki najverjetneje ne bi nikoli zacvetele.

Sline se mi cedijo že ob sami misli na Bolonjski sejem otroških knjig, ki bo drugo leto med 30. marcem in 2. aprilom v, kdo bi si mislil, Bologni. Vse te lepe knjigice, polne krasnih ilustracij in živih zgodb! Jojojojoj, ne smete mi uiti!

Upam, da vas na ta deževni dan vsaj malo pogreje misel na sejemsko pomlad. Mene je tole pisanje tako pogrelo, da bom začela s tenstanjem moža, še vedno mladega mučenika Petra, naj vzame kakršenkoli dopust in da gremo za ta sejemski čas živet v Italijo. Ideja je seveda impulzivne narave, ampak hej, sploh se mi ne zdi slaba!