Na tokratni seji je društvo zasedalo z le dvema ustanovnima članicama. Tajnica Nina je bila upravičeno odsotna, ker je bila v nočni. Manjkala nam je njena strukturiranost in doslednost, zato je seja potekala bolj razpuščeno.

Najprej seznam stvari, ki niso bile obravnavane:

• Odločitev za formaliziranje društva ni bila dorečena.
• Odločitev glede javnega značaja društva je še v oblakih.
• Statut ni napisan.
• Logotip ni izbran (mladi mučenik, koordinator in gurman Gašper predlaga, da bi bil logotip kar rak).
• Oddaja Sonjinega prispevka “Top 5 picks Gregorjevega sejma” se zamika – Sonja ima pisateljsko krizo, zato se ne more spomnit petih stvari z Gregorjevega sejma, ki jih enostavno moraš imeti. Predlagala sem ji zajca, ampak pravi da ni videla nobenega. Zajci so sicer bili.

Dobršen del večera nama je delal družbo mučenik Borut. Debata se je razvijala predvsem na temo poškodb, bolečin, terapij, deformacij, vsesplošno slabega počutja, zdravniških mnenj in drugih telesnih nevšečnosti. Predsednica društva je s svojim znanjem anatomije in številnih metod in terapij povsem kompetentna za sodelovanje v takem pogovoru. Kaj bi šele bilo, če bi bila prisotna tudi tajnica, pička iz športne redakcije, Nina, ki je v prostem času urgentna zdravnica! UF!

Sledila je manjša mera obrekovanja prisotnih na igrišču. Stilsko najbolj prefinjeni obiskovalec sredine rekreacije je mučenika Boruta spraševal, ali bi mu lahko v Italiji kupil črno košarkarsko opravo. Borut je pogledal, ampak je niso imeli. Imeli so samo sivo. Na tej rekreaciji je stilsko prefinjeni igralec nosil siv dres. Ni mu ga kupil Borut.

V sklopu obrekovanja sva izvedeli za presunljivo zgodbo o očalih najvišjega predstavnika Legend. Če ste prebrali pozno reportažo o finalu divje lige, potem veste da je bil eden izmed predmetov našega posmeha tudi on. Ampak ozadje zgodbe je drugačno. On ni samo accessories guy, ampak ima celo razlog za nošenje športnih sončnih očal (sicer ne vemo zakaj morajo biti ravno sončna). V nasadu oljk mu je namreč neprijazni sorodnik v oko izstrelil vejo. Na taki višini se tudi izstrelki gibljejo drugače. V nadaljevanju pa se je na košarkarskem igrišču srečal še z iztikovalcem oči in od takrat naprej ima težave s pritiskom v očeh kadar skače. Zdravnik mu je priporočil nošenje očal. Še vedno ne vemo zakaj ravno sončnih očal. Ob tej zgodbi, z naukom “ni vse tako kot se zdi”, sva se s predsednico zamislili nad svojim neotesanim navijanjem in posmehovanjem. Ker sva spoznali, da sva zlobni, sva tudi malo osebnostno zrasli.

V času med menjavami se nam je pridružil tudi mladi mučenik Tomaž aka Čomo in odprla se je tema o seks turizmu. Zgražali smo se nad starimi debelimi Nemkami z mladimi Afričani, in starimi debelimi Nemci z mladimi Tajkami. Potem je Borut postavil tezo, da je v Sloveniji veliko visokega kurbirstva in to tezo podprl s kar nekaj primeri in lastnimi izkušnjami, ki jih doživlja na terenu. Še posebej se nam je v spomin vtisnila zgodba o wellnessu za moške v Beljaku. Tja bo predsednica društva poslala svojega moža, še pred tem pa ga bo peljala na sejem erotike v Celje gledat pokveke.

Take debate so že tako izmučenega mučenika Boruta še bolj izčrpale, zato se je odpravil domov v posteljo. Midve pa sva nadaljevali s sejo, vse dokler se v telovadnici niso ugasnile luči.